KRAJEVNA SKUPNOST LIPA

Lipa je gručasto naselje eliptične oblike sredi nepregledne brezgozdne ravnine. Peščeno – prodnata in srednje rodovitna zemlja trpi zaradi suše. Prevladujejo polja, travnih površin je malo.

(Krajevni leksikon Slovenije, str. 303)

Vas Lipa je samostojna krajevna skupnost. Leži sredi nepregledne prekmurske ravnine, jugovzhodno od občinskega središča Beltincev in od upravnega središča Murske Sobote. Prvič je vas bila omenjena leta 1322. Kljub relativno ugodni legi vas doživlja enako usodo, kot vse prekmurske vasi, to je, deagrarizacijo (zmanjšanje vloge kmetijstva v doslej agrarnih krajih) in depopulacijo (upadanje števila prebivalcev na določenem področju). Po zakonu iz leta 1990 spada Lipa med demografsko ogrožena naselja, in če res ne bo prišlo do demografskih sprememb, vasi grozi počasno umiranje.

V vasi so prevladovale majhne kmetije po površini in te so večinoma žal že propadle. Vas dobiva vedno bolj mestni videz, kmetije, ki so se obdržale, pa so se specializirale. Malih kmetov je iz leta v leto manj, upada tudi število družin, ki bi polja obdelovale kot dopolnilno dejavnost. V samostojni Sloveniji se je tudi izjemno zmanjšalo število živine, tako jih tudi v Lipi še redi kakih deset kmetij. Skratka, v času globalizacije se bo v vasi obdržalo le nekaj kmetij in še te bodo morale biti čim bolj ekološko naravnane. Če je to sploh mogoče, je drugo vprašanje, saj je naša zemlja zaradi neprimernih agrotehničnih ukrepov v preteklosti precej onesnažena.

Zanimivo, da zaradi težav v kmetijstvu ni v vasi več drugih dejavnosti. Lipa namreč premore le nekaj samostojnih podjetnikov, kar je glede na število prebivalcev zelo malo. V preteklosti so bili »Liplančari« znani čevljarji, mizarji, tkalci, kovači… Med vojnama se je kar nekaj naših moških uspešno ukvarjalo s trgovino na črno – »švercom«.

Večina zaposlenih je dnevnih migrantov. Nekaj vaščanov je še zdomcev. V preteklosti so zaradi agrarne prenaseljenosti številni emigrirali največ v zahodno Evropo in tudi drugam po svetu.

V Lipi zelo uspešno delujejo številna društva, kot so gasilska, nogometna, turistična, kulturna...

Hiše in njihova oklica so lepo urejene. Med najbolj znanimi objekti v vasi pa so kapela Marijinega obiskanja iz leta 1886, ki je bila obnovljena in razširjena leta 1978, vaški dom, stara šola, športni park, žganjarna in številna križna znamenja in kapelice.

Liplančari smo pridni, gostoljubni in prijazni ljudje. Naša dekleta in žene znajo odlično pripraviti vse prekmurske kulinarične specialitete (bujto repo, krvavice, bograč, gibanico, krapce, langaš, retaše, meso iz čebra…) 

Nekoč je in verjetno še vedno velja, da če želiš spoznati Prekmurje, moraš priti v Lipo.